Cja, srečni tisti, ki za cajta svoje (npr.) prakse živijo v Gentu... Dovolj je bilo, da sem tam preživel dva dneva, pa mi je v trenutku prirasel k srcu. Ma saj Hasselt sploh ni tako napačen, da ne bo pomote, ampak počasi začenjam pogresati "alter" sceno, ki je v Gentu (jasno) ne manjka...

Z Norvežanom, ki je takisto Iaestovec, sva imela precej sreče, saj nama je Stefanie, ki je sicer gonilna sila IAESTE-Gent, omogočila, da sva prenocila pri njej.

No, preden smo se končno spokali spat tam okrog štirih zjutraj, je bila na sporedu jasno strokovna evalvacija piva, pri čemer se nam je pridružil še Španec, prav tako Iaestovec. Sledila sta Duvel in par zastonjskih Jupilerjev. No, če ne bi bilo slednjih bi se verjetno že prej odpravili drugam, ker so pač igrali na karte zbliževanja ljudi ob pomoči glasne muzike (="We are family, I got all my sistas with me" ipd).

Druga postaja je bila gostilna v kateri so točili izključno žganje in še bolj izključno jenever (nimam pojma kako se reče tej reči po naše). Podobno kot pri nas dajejo v slivovko vraga in pol, uporabljajo tudi Belgijci jenever kot osnovo za (med drugim, obstaja jih vsaj se 100) kaktusovo, čokoladno, jabolčno, ingverjevo, kostanjevo, pingivinskipetatkijevo in pepperoni zganje. Slednje je bilo relativno usodno za naju s Špancem, ki sva nasedla Stefanie, da vsi ti feferoni v flaši v resnici niso tako ubijalski kot izgledajo. Aja, tale Španec se ima za Katalonca in se ne identificira s preostalim delom Španije. Zato nas seveda ni presentilo, ko je bližajočo se tekmo komentiral z "They win, they lose, I don't care." Heh, sem mu djal, tukaj v Belgiji se bos počutil kot doma! (Aja, podobne scene se gresta namreč tukaj tudi flamski in francoski del.)

Koncna postaja je bila neka turška (?) gostilna, ki se je ne spomnim prevec dobro. Menda smo dobili džabe oreščke. :P